Ambrozija in tujerodne invazivne rastline

Kako jih prepoznamo in kako zatiramo?

Strokovno gradivo k projektu:

VAROVANJE NARAVNIH RASTIŠČ LOKALNIH ZDRAVILNIH RASTLIN in OSVEŠČANJE

Društvo zeliščarjev Pomurje, se je ambrozije in tujerodnih invazivnih rastlin lotilo v Lendavi in okolici, kjer na svojih testnih gRajski vrtovih, že šesto leto uvajamo kultivacijo zelišč na pridelovalnih površinah. Naravno ravnovesje vzdržujemo z rednimi letnimi košnjami, rednim odstranjevanjem plevela in s kmetijsko obdelavo pridelovelne zemlje. V letu 2019, smo se tujerodnih rastlin lotili preko programa z delovnim naslovom: VAROVANJE NARAVNIH RASTIŠČ LOKALNIH ZDRAVILNIH RASTLIN in OSVEŠČANJE, katerega je v letu 2019 sofinancirala Občina Lendava, v sklopu "Programov organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem oklja in naravne dediščine", kateri projekt nam je omogočil nabavo kosilnice, za namen rednega čiščenja okolice, predvsem pa gRajskih vrtov, ki spadajo po svoji vsebini v kulturno dediščino, kot v zeliščni tako po zgodovinski vsebini, ki priča o dejanskem nahajališču vrtov Lendavskih graščkakov na isti lokaciji. Prav tako so s pomočjo tega projekta, člani Društva zeliščarjev Pomurje, prešli na električna vozila, kar se sovpada z vizijo čistega okolja, ekoloških pridelav zelišč in podnebnih sprememb, predvsem pa omogoča socialni prostovoljski ekipi nemoteno delovanje z visokim deležem okolju. Naš cilj je približati in omogočiti uporabo električnih vozil vsem občanom Občine Lendava, okoliškim prebivalcem in turistom, katerim želimo v bodoče tudi razkazati gRajske zeliščne vrtove in zeliščno kulturno dediščino v okolici.

Zdravilno zlato rozgo (levo), zamenjujeo za strupeno ambrozijo (desno).

Kako prepoznamo invazivne tujerodne rastline?

To so rastline, ki niso samonikle v našem okolju, med nas so se naselile ker jih je namerno ali nenamerno prinesel v naše okolje človek. Tovrstne rastline nimajo naravnih škodljivcev, zato se jih večina prekomerno širi in deluje škodno na naše okolje. Najbolj prepoznavna tujerodna invazivna alergena pelinolistna Ambrozija (Ambrosia), Orjaška in kanadska zlata rozga spadata v družino nebinovk, Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je za zdravje ljudi zelo nevarna rastlina, ker ob stiku kože z rastlinskim sokom povzroči hude kožne reakcije, med invazivne tujerodne rastline, ki jih je priporočljivo zatirati, lahko prištejemo še enoletne suholetnice (Erigeron annuus), ki kvarijo krmo živini, japonsko medvejko (Spiraea japonica), japonski dresnik (Fallopia japonica), robinije oziroma akacije (Robinia pseudoacacia), rudbekije (Rudbeckia sp.), veliki pajesen (Ailanthus altissima), račjo zel (Elodea canadensis), vodno solato (Pistia stratiotes), žlezave nedotike (Impatiens glandulifera), amerikanski javor (Acer negundo) in ne nazadnje metuljnik (Buddleja davidii). Kako jih prepoznamo in ne zamenjujemo z domačimi neškodljivimi rastlinami lahko berete na priloženi povezavi https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ba4b2a2e77cf/sirijo-se-napacne-informacije-strupeno-ambrozijo-zamenjujejo-z-zdravilno-rastlino .

AMBROZIJA

(pelinolistna ambrozija, pelinolistna žvrklja)

Je enoletnica, ki v odvisnosti od gostote rasti zraste od 20 cm do 2 m visoko. Steblo in listni peclji so porasli z dlačicami. Listi so spiralasto nameščeni in dvakrat pernato deljeni. Po obliki listov je ambrozija zelo podobna pelinu, le da so njeni listi tudi na spodnji strani zeleni.

Na vrhu poganjkov se konec poletja in jeseni razvijejo dolga klasasta moška socvetja iz katerih se sproščajo ogromne količine peloda. Vsaka rastlina tvori od 30.000 do 100.000 semen. Semena so zelo dolgo živeča, v prsti ostanejo kaljiva več desetletij.

IZVOR

V Evropo se je razširila iz Severne Amerike kot plevelna primes žitu, oljnicam in ptičji krmi. Najprej se je širila vzdolž prometnih koridorjev, verjetno tudi zaradi strojne košnje. Danes pa se poleg prenosa z mehanizacijo, zelo uspešno širi s prenosom kontaminirane prsti.

Kultivacija zaraščenih kmetijskih površin, je eden izmed načinov vzdrževanja naravnega ravnovesja med domačimi in tujerodnimi rastlinami.

RASTIŠČE

Najdemo jo zlasti v pasu ob cestah in železnicah. Ustrezajo ji predvsem suha tla. Pojavlja pa se tudi že kot plevel na njivah zasajenih z okopavinami, predvsem med koruzo. Je razmeroma šibko konkurenčna v strnjeni vegetaciji, zato se množično pojavlja le na stalno mehansko motenih rastiščih.

VPLIVI NA ZDRAVJE LJUDI

Pelod ambrozije je močno alergen in kot tak najpomembnejši povzročitelj jesenske oblike senenega nahoda. V velikih količinah se pojavlja ves avgust in september. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) opravlja meritve koncentracije cvetnega prahu več vrst rastlin, med njimi tudi pelinolistne ambrozije. Sezonski indeks cvetnega prahu (letna vsota dnevne koncentracije), ki je tudi pokazatelj zastopanosti rastline na območju, med leti niha in je odvisen od vremena v avgustu in septembru. Bolj ko je toplo in brez padavin, večja je koncentracija cvetnega prahu v zraku. Sezona pojavljanja cvetnega prahu traja povprečno od 7. avgusta do 28. septembra. Napoved obremenjenosti zraka s cvetnim prahom IVZ objavlja v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in je postala običajen del vremenske napovedi. Merilna mesta z večletnimi podatki so v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Poleg tega, da je cvetni prah močan alergen in povzroča seneni nahod in v hujših oblikah astmo, lahko sama rastlina ob kontaktu s kožo povzroči dermatitis, na kar moramo biti pozorni ob ročnem odstranjevanju rastlin.

Goste zasaditve pridelovalnih površin, preprečujejo kalitev tujerodnih rastlin.

ODSTRANJEVANJE

Na podlagi Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10) mora imetnik zemljišča, na katerem raste ta škodljiva rastlina, odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje z tvorbo novih semen. V kolikor lastnik zemljišča ambrozije ne odstrani sam, bo odstranitev izvedla pristojna služba na stroške imetnika zemljišča.

Eden izmed načinov kalitve tujerodnih rastlin, je redna košnja že okuženih ali tudi čistih rastišč. Kosilnico za čiščenje ambrozije, Društvu zeliščarjev Pomurje omogočata Občina Lendava in STIHL.

Za enoletnice je značilno, da spomladi vzkalijo iz semen, nato zrastejo in razvijejo cvetove, v katerih nastanejo semena. Po razvoju semen celotna rastlina propade, ostanejo le semena, ki preživijo za rast neugodne razmere (npr. zimo). Naslednje leto se proces ponovi. Torej je treba pri odstranjevanju enoletnih invazivk preprečiti, da bi razvile semena, pa se jih teoretično lahko znebimo. Ambrozija kali razmeroma pozno spomladi in jo šele zgodaj poleti prepoznamo po značilno oblikovanih listih. Obdobje odstranjevanja žvrklje je tako poletje in jesen.

Ambrozijo lahko učinkovito odstranjujemo z redno košnjo. Košnjo ponavljamo na vsakih nekaj tednov, takoj ko opazimo, da so se posamezne pokošene rastline obrastle. Če košnjo v sezoni cvetenja ponavljamo dovolj pogosto, se v tistem letu semena ne bodo razvila. Žal pa je na mestih, kjer se veliko žvrklje pojavlja že nekaj let zapored, veliko starejših semen tudi v prsti. Ta preživijo vse ukrepe odstranjevanja nadzemnih delov in bodo kalila v nadaljnjih letih.

Učinkoviteje je, če enoletne invazivke izruvamo, saj s tem odstranimo cele restline in obnovitev ni možna. Problem je, ker je to časovno zelo potraten način odstranjevanja. Odstranjevanje s puljenjem rastlin je zato smiselno, ko površine, porasle z enoletnimi invazivkami niso prevelike in lahko delo opravimo temeljito in natančno. Če bomo postopek ponovili večkrat in s tem odstranili tudi tiste rastline, ki vzkalijo iz semen, ki so še prisotna v tleh, lahko invazivke s puljenjem z določenega območja popolnoma odstranimo. Seveda iz okolice na to območje ne smejo priti nova semena.

Učinkovita je tudi kombinacija mehanskih in kemičnih ukrepov.

PRIPOROČILA

Če boste rastline odstranjevali ročno, se zaščitite z rokavicami in takimi oblačili, ki preprečijo stik rastline s kožo. Plodovi ambrozije so pogosto primešani hrani za ptice, zato se priporoča vsakoleten skrben pregled zemljišč okrog krmilnic. Strokovno pomoč pri prepoznavanju in ukrepih dajejo strokovnjaki za varstvo rastlin na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Kmetijskem inštitutu Slovenije, Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Kmetijsko gozdarskih zavodih Maribor, Novo mesto in Nova Gorica.

NADZOR

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov povezanih z ambrozijo izvaja Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varovanje rastlin, ki je del Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer imetniki zemljišč niso ukrepali, lahko oddate pri njih ali v Fitosanitarni prostorski portal - FITO prijava: Pelinolistna ambrozija (Ambrosia).

PREPOZNAJTE TUJERODNE RASTLINE IN SPOZNAJTE NAČINE ZATIRANJA

STROKOVNO BESEDILO, KI SE NANAŠA NA TUJERODNE RASTLINE JE POVZETO PO

VIRIH IN POVEZAVAH:

http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2019/Invazivne_vrste/Invazivne_vrste_RSP.pdf

https://www.tujerodne-vrste.info/tujerodne-vrste/tujerodne-rastline/

http://www.furs.si/svn/zvr/invrastline.asp

https://www.bodieko.si/invazivne-tujerodne-vrste

https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/212-invazivne-rastline-in-kmetijstvo/file https://www.tujerodne-vrste.info/ukrepi/nacionalna-zakonodaja/

https://www.gov.si/teme/invazivne-tujerodne-vrste-rastlin-in-zivali/

https://arhiv.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/Projekti/Invazivke/Projekt-invazivke_V1-1090_predstavitev_rezultatov_projekta.pdf

http://www.tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF27-pelinolistna-zv... http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/MEDIJSKO_SREDISCE/Publikacije/DN79336-13_ambrozija_manjsa.pdf

http://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp