ZA VSAKO BOLEZEN ROŽCA RASTE…

Že naše babice so poznale zdravilno moč zelišč in pripravljale iz njih različne izdelke. Z razvojem sodobnih zdravil so domača zdravila tonila v pozabo in vredno je bilo le tisto, kar se je dalo kupiti v lekarni.

DELOVNO GRADIVO

ZELIŠČNI FORUM Republike Slovenije 2019

Ocenjevanje zeliščnih produktov - ŠAMPION KAKOVOSTI -

Zadnja leta se vse več ljudi vrača nazaj k naravnemu oziroma naravi in tako na novo spoznava tisto, kar so naši predniki že davno vedeli.

A časi so drugačni, saj je vmes stopila tudi zakonodaja in nabiranje zelišč in priprava pripravkov je lahko le še hobi posameznikov. Za resno ukvarjanje z zeliščarstvom oziroma fitoterapijo in izdelovanjem zdravil, je potrebno imeti zahtevano izobrazbo in kopico dovoljenj.

Kljub vsemu se pojavlja vse več ljudi, ki se ukvarjajo s tem - zase, mogoče še za prijatelje, znance - “na črno”. A tudi tukaj velja previdnost, saj niso vse rastline zdravilne; nekatere ob nepravilni uporabi postanejo celo strupene. Če želimo doseči zdravilen učinek določene rastline, moramo poznati pravilen način uporabe, ki je lahko za isto rastlino pri različnih boleznih ali težavah popolnoma različen.

Prvo znanje je potrebno že pri poznavanju rastlin – nabirajmo le tiste, ki jih dobro poznamo, ki rastejo na primernem (ne na onesnaženem kraju) in ki jih tudi pravilno pripravimo za nadaljno uporabo. Sušenje, namakanje v oljih, namakanje v alkoholu – vse to so postopki, ki jih moramo izpeljati pravilno, saj lahko ob neprimernem shranjevanju te rastline postanejo strupene.

Potrebno je poznati tudi neželene učinke teh rastlin, medsebojna delovanja in delovanja z morebitnimi zdravili oziroma možno povečan ali zmanjšan učinek zdravil, ki jih predpiše zdravnik.

Posebno previdni morajo pri uporabi zdravilnih drog biti starostniki in kronični bolniki, bolniki z rakom, bolniki pred operativnimi posegi ali presajenimi organi, bolniki, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi in ljudje z določenimi alergijami.

Ker večina zdravilnih zelišč še ni dobro raziskana, se v veliki večini odsvetuje uporaba nosečnicam, doječim materam ter otrokom do 7 oziroma 12 let.

Ravno tako se odsvetuje dolgotrajna uporaba zdravilnih zelišč in izdelkov iz njih. Ponavadi se priporoča dva do štiri tedenska kura, kateri mora slediti pavza. Čez nekaj časa (odvisno od zelišč) lahko kuro ponovimo.

Tudi pri uporabi čebeljih pridelkov je potrebno biti previden, saj se lahko pojavi alergija na določen izdelek. Največ tveganja je pri čebeljem strupu, zato je potrebno biti pri izdelavi mazil, ki vsebujejo čebelji strup zelo pazljiv; v navodila za uporabo je potrebno nujno navesti, da se določen izdelek ne sme uporabljati, če je prisotna alergija na katerokoli od sestavin, prisotnih v izdelku.

Po podatkih, ki sem jih pridobila na spletni strani Celjske lekarne, so bile v Sloveniji izvedene tri raziskave, ki so pokazale, da v Sloveniji kar 72% ljudi uporablja zdravilne rastline, le 25% pa jih kupijo v lekarni.

Samozdravljenje z zelišči je v velikem porastu in tudi “zeliščarji” imajo čedalje več povpraševanj.

ZELIŠČARSTVO

Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.

S spoznavanjem zdravilnih rastlin, predvsem pa uporabo zdravilnih učinkovin v njih, so skozi tisočletja razvijali naravno medicino, ki nam še danes pomaga, da poznamo rastline, ki nas pozdravijo, preprečujejo bolezni ali jih zmanjšujejo in nam pomagajo pri boljšem splošnem počutju. Ta znanja se uspešno prenašajo iz roda v rod, v sedanjem času pa se dopolnjujejo in razvijajo tudi s pomočjo različnih znanstvenih raziskav in izsledkov.

V okviru zeliščarstva ločimo dve smeri, ki se močno razlikujeta

Fitoterapija, ki temelji na znanstvenih dokazih učinkovitosti in varnosti zdravilnih rastlin in iz njih izdelanih zdravil.Klasično zeliščarstvo, ki izhaja iz tisočletnih izkušenj naših prednikov

Fitoterapija je tradicionalna in naravna veda, ki za lajšanje zdravstvenih težav ali preventivo pred določenimi boleznimi uporablja zdravilne rastline. Spada sicer že pod klasično medicino, saj vsa zdravila, ki so narejena iz zdravilnih rastlin, oziroma so rastlinskega izvora, morajo biti ravno tako kot sintetična zdravila, registrirana. To pomeni, da so varna, kakovostna in učinkovita. Vsebnost mora biti preverjena, na embalaži pa mora biti to deklarirano.Farmacevti večkrat priporočajo, da se ob začetku bolezni ali če simptomi bolezni niso preveč hudi, raje odločimo za naravne pripravke iz zdravilnih rastlin. Predvsem to velja pri otrocih - če le ni bolezen premočna. Razni sirupi ob prehladih ali kašlju, različne čajne mešanice ali mazila in kreme so za otroke veliko boljši kot sintetična zdravila.

Klasično zeliščarstvo je nabiranje in uporaba zdravilnih rastlin ter njihovih izvlečkov za zdravljenje in pripravo tradicionalnih pripravkov, s katerim se ukvarjajo ljubitelji brez ustrezne medicinske izobrazbe. Vsak zeliščar po lastnih izkušnjah in brez nadzorovanih preizkusov lahko dodaja še nove učinke.

Zeliščarji, ki nimajo dovoljenja za izdelavo zdravil, smejo prodajati le tiste rastline, ki so v pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin v kategoriji H, torej jih prodajajo kot živila, ne pa kot zdravila. Ker navadno nimajo ustrezne medicinske izobrazbe, ne morejo dati verodostojnih zdravstvenih nasvetov in ker ne opravljajo ustreznih analiz rastlin, kot tudi ne zagotavljajo rastlin z ustrezno preverjeno vsebnostjo zdravilnih učinkovin.

MAZILA

V starih časih ljudje niso poznali različnih vrst medicine, poznali pa so zelišča, ki so jim pomagala pri različnih tegobah in boleznih. Zadnja leta se vse več ljudi vrača nazaj k naravnemu oziroma naravi in tako na novo spoznava tisto, kar so naše babice že davno vedele.

Za izdelovanje mazil, za katere bi lahko rekli da zdravijo, je potrebno imeti potrebno izobrazbo, vse trditve pa podprte z analizami in znanstvenimi dognanji. Mazila, ki jih pripravljamo zeliščarji, so tako tretirana kot kozmetični proizvodi, za katere pa se ne sme navajati zdravilnih učinkov.

Mazila so poltrdi pripravki za zunanjo uporabo, ki se nanašajo na kožo. Narejena so iz mazilne podlage in ene ali več učinkovin.

V preteklosti so za mazilne podlage uporabljali predvsem živalsko mast in loj, danes pa se uporabljajo mazilne podlage, ki so bolj obstojne, bolj mazljive in pri kateri je manjša možnost alergij.

Sestava mazilne podlage je zelo pomembna, saj vpliva na kožo in vgrajeno učinkovino ter s tem na učinkovitost pripravka. Izbira primerne mazilne podlage je odvisna od mesta uporabe mazila, način delovanja ter lastnosti vgrajene učinkovine.

Mazila ponavadi ne vsebujejo nič vode, so mastna in zato ostanejo na površini kože, jo prekrivajo in ščitijo ter tako zagotavljajo uspešnejši dostop učinkovin v kožo.

MOJA MAZILA

Za mazilno podlago pri izdelavi mazil večinoma uporabljam ekstra deviško oljčno olje; iz olja in iz zdravilnih zelišč (suhe droge) pripravim oljne izvlečke, ki se imenujejo macerati. Glede na to, katero lastnost mazila želim poudariti, oziroma za katero težavo je mazilo namenjeno, izberem deleže maceratnih olj. Vedno je ena komponenta glavna, ostali izvlečki le podpirajo delovanje te komponente.

V mazilih uporabljam tudi čebelje proizvode, zato določeni ljudje, pri katerih je prisotna alergija na katerokoli od sestavin, prisotnih v izdelku, teh izdelkov ne smejo uporabljati.

Ker za mazila spadajo pod kozmetične izdelke, zanje ne smem navajati zdravilnih učinkov. Zaradi tega navajam le opise nekaterih zdravilnih rastlin, ki jih uporabljam ter lastnosti čebeljih pridelkov, ki so uporabljeni v mojih mazilih.

MOČ ZDRAVILNIH RASTLIN

Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je zunanje dražilno sredstvo, ki poveča prekrvavljenost telesa ter pospešuje prekrvavitev kože in blaži bolečine tako, da zavira živčne končiče za bolečino. Uporablja se predvsem za mišično in sklepno revmo.

Arnika (Arnica montana) deluje protivnetno in analgetično ter zmanjšuje nastanek podpludb. Spojine iz arnike prekinejo vnetne poti z zaviranjem celičnih prenašalcev, tako da zmanjšajo vpliv vnetnih celic. Dokazane so tudi njene protimikrobne in protiglivične lastnosti. Kot tinktura se uporablja se ob udarninih, podpludbah, pri zvinih in zlomih za zmanjšanje otekline in pordelosti ter hitrejše okrevanje. V obliki mazil pa se uporablja predvsem pri revmatičnih težavah v mišicah in sklepih ter krčnih žilah ter površinskih in sončnih opeklinah.

Arniko uporabljamo le za zunanjo uporabo, saj je strupena, če njene pripravke vnašamo v telo. Tudi za zunanjo uporabo se odsvetuje daljša raba čiste arnike.

Šentjanževka (Hypericum perforatum) je razmeroma dobro raziskana s strani stroke. Vsebuje različne flavonoide, ki lajšajo bolečine in delujejo protibakterijsko, protivnetno in zdravijo razjede. Hiperforin, ki deluje protivnetno, protibakterijsko in antibiotično je dobro topen v olju, zato je za mazila in zdravljenje kože najbolje uporabiti oljni izvleček šentjanževke. Zaradi lipidnih sestavin se oljni izvleček obarva rdeče. Hipercirin, ki ga oljni izvleček ne vsebuje, je fototoksičen in na koži lahko povzroči alergično reakcijo.

Rman (Achillea millefolium) deluje protivnetno, protimikrobno in celilno. Čreslovine imajo adstringentni učinek in podpirajo protivnetne snovi pri celjenju ran. Adstringent je snov, ki zmanjšuje prepustnost površine kože in kapilar ter s tem zmanjšuje vnetno reakcijo ali občutljivost za zunanje vplive.

Velika kopriva (Urtica dioica); njene liste uporabljamo pri lajšanju simptomov artitisa, artroze in drugih revmatičnih bolezni, saj zaradi diuretičnega učinka blaži vnetje sklepov ter sklepno in mišično revmo, pospešuje pa tudi celično presnovo pri obrabljenih sklepih. Ob revmatičnih obolenjih se zaradi dražilnega učinka histamina priporoča tudi masaža s koprivovo tinkturo.

Kafra se pridobiva iz drevesa kafrovca (cinnamomum camphora), lahko pa tudi sintetično. Med uporabo daje koži občutek hladu, ki je povezan s stimulacijo živčnih končičev, občutljivih na mraz, hkrati pa povzroča topel občutek, aktivira senzorične živce, da lajša bolečino, srbečico in draženje na namazani površini. Deluje kot rahel lokalni anestetik in antibiotik, saj deluje protivnetno in protibakterijsko ter se uporablja za zdravljenje bolečin v sklepih in mišicah.

MOČ ČEBELJIH PRIDELKOV

Čebelji deviški vosek deluje antibiotično ter uničuje mikroorganizme ter tako zavira vnetja. Deluje regenerativno na poškodovane celice in tkiva v obdelovalnem področju, zato mehča kožo in tkivo ter odpravlja brazgotine. Koža dobro vpija vosek.

Med deluje antibakterijsko, antibiotično in ima mehčalno in biostimulativno učinkovanje. Je dobro antioksidantno sredstvo, s protivnetnimi lastnostmi. Dobro mehča kožo na rokah, odpravlja suhost in luščenje ter kožo naredi nežno in žametno. Zdravi mnoge bolezni, v mazilih pa je predvsem kot pospeševalec – transportrer. Ker ima veliko bioenergijsko delovanje, deluje na celice biostimulativno. Vsebuje tudi bioflavonoide, ki imajo protivnetne lastnosti.

Propolis ima protimikrobne, protimikotične (protiglivične) ter protivirusne lastnosti. Zdravi rane, opekline, hemoroide ter ekceme. Vsebuje flavonoide – kacentin povečuje vzdržljivost kapilar, kvarcetin pa povečuje sposobnost gamaglobulina v krvi za vezavo histamina, ki preprečuje vnetja. Eterična olja v propolisu delujejo tudi anestetično, zato preprečuje bolečine. Ima tudi protivnetno delovanje.